Odvisno od narave in vrste aktivnosti, pa tudi od nagnjenj in interesa malčka za posamezno področje. Na splošno pa velja:
1. Motorika in gibalne sposobnosti se začno razvijati že v maternici ter se najmočneje oblikujejo in razvijejo do poznega 5. ali do zgodnjega 6. leta starosti. V tem obdobju je vsaka spodbuda gibalne aktivnosti (telesne dinamike) pri otroku več kot dobrodošla.
2. Čustva in emocionalna sfera, zlasti čustvena kontrola, je najbolj občutljiva od rojstva (celo med nosečnostjo) pa do konca drugega leta starosti. Tedaj potrebuje otrok največ čustvene pozornosti, ljubeče skrbi, brezpogojnega občutka varnosti, naklonjenosti in nežnosti.
3. Optične funkcije - vidno področje prav tako potrebuje največ stimulativnih impulzov v obdobju od rojstva do konca drugega leta.
4. Socialno empatijo - čut za ljudi in družabno noto je najlažje oblikovati do konca drugega leta.
5. Govor - verbalne funkcije (oblikovanje, tvorba in uporaba besed, slovar, besedni zaklad ipd. ) so najbolj sprejemljive od rojstva do tretjega leta starosti, dokaj dovzetne pa kar tja do desetega rojstnega dne (redkeje tudi kasneje).
6. Učenje drugega jezika je izrazito uspešno, hitro in relativno preprosto od rojstva do poznega devetega leta (znanje tujega jezika si otrok v tem času pridobi igraje).
7. matematika in logika sta v optimalni razvojni fazi od 1. do 5. leta starosti. Zato z učenjem matematike nikakor ne kaže začeti šele v mali ali osnovni šoli. Tedaj smo najboljši čas že zamudili. Seveda se načel matematike in logike otrok takrat uči izključno prek igre. Pomembno je le, da ga naučimo šteti in kombinirati (pri pripravljanju mize naj označi pet prostorov, vsakomur izmed družinskih članov nameni eno žlico, vilice in nož; čevlje zloži po parih; si vsak večer izbere spodnjo majico in hlačke, par nogavičk; ščipalke uredi po barvah in jih spravi v različne vrečke ...).
8. Glasbeno je otrok najbolj dovzeten, sprejemljiv in občutljiv za zunanje vplive (formalno vzgojo, izobraževanje, izpopolnjevanje, oblikovanje ipd. ) od 3. do 10. leta starosti. Sicer pa se otrokova glasbena nadarjenost začne oblikovati in razvijati že v materi (plod z mamico posluša zvoke iz okolja, najsi bo to prepir, kričanje in bučna glasba ali pa umirjeno pripovedovanje, ljubeče petje in nežna glasba).