DUDA IN PLENIČKA > Uvajanje goste hrane

uvajanje goste hrane

<< < (6/28) > >>

lepoticka:
vsaka mamica zacne po svoji presoji, ene prej, druge kasneje, mi smo ze okrog 4 meseca zaceli, jaho pa tudi do 6 pocakate, ce z mlekom dovolj in lepo napreduje...

mali miš:
Lepotička,

tudi mi zelo lepo napredujemo samo z mlekom in se mi kljub temu ne zdi prekmalu uvajanje.

lepoticka:
sej pravim, po svoji presoji  :D

lanica:
mi bomo tut kar s 4. mescom začeli ker smo na AM  ... fajn napreduje - če mene vprašaš še preveč  :lol:   ima skor 6 kg  :shock:  :shock:  
dajte mal povedat kako se to uvaja?  mislim da se začne najprej ene 2 žličke ne vem 3 dni, pa potem stopnjuješ?

PETYA:
veliko branja a ZELO poučno


KDAJ?

Tekom prvega leta življenja nas starše vse tete, sosede, mame, tašče, celo poštar,... dnevno sprašujejo o prehranjevalnih navadah našega otroka: &raquo;kako dolgo načrtuješ, da boš dojila?&laquo;, &raquo;Kdaj boš začela dodajati gosto hrano?&laquo;, &raquo;Ali že je pravo hrano?&laquo;,... To so samo ena od najbolj pogostih vprašanj, ki jih slišimo starši od sorodnikov, naših staršev ali celo popolnih tujcev. Generacijo ali dve nazaj je bil ponos mnogih staršev imeti največjega, najtežjega in najdebelejšega otroka, ki že zelo zgodaj je vse vrste hrane v velikih količinah in kar najhitreje. Kljub temu, da so svetovna zdravstvena organizacija WHO, Unicef in ameriška pediatrična akademija (The American Academy for Pediatrics) izdale javno priporočilo, da se z gosto hrano začne šele po dopolnjenem 6. mesecu starosti, nekateri zdravniki in medicinske sestre še vedno priporočajo začetek dodajanja goste hrane že po dopolnjenem tretjem mesecu.

Vzporedno s trendi, ki so se v preteklih desetletjih (od 60. let prejšnjega stoletja naprej) nagibali v prid hranjenju otrok po steklenički, z umetnimi, prilagojenimi mešanicami - nadomestki materinega mleka, je bil obenem tudi zelo močan trend čim zgodnejšega uvajanja prve prave hrane dojenčkom. Duh tekmovanja in konkurence med materami (in tudi zdravniki), katera bo imela debelejšega, močnejšega in po takratni miselnosti zato tudi bolj zdravega dojenčka, ki uživa že veliko vrst različne hrane v kar največji količini in pestrosti v čimbolj zgodnji starosti. To miselnost je spodbujala tudi takratna industrija otroške hrane, saj so imeli od tega velikanske finančne koristi. Matere in zdravniki so zato v tistem obdobju verjele/i, da je zgodnje uvajanje goste hrane v otrokovo prehrano prednost.

Veda o prehrani je še relativno mlada in nasveti - pa čeprav vedno dobronamerni - so se v zadnjih desetletjih že mnogokrat spremenili. Novejše raziskave pa so prav nasprotno temu trendu dokazale, da je človeško mleko najboljša možna hrana, ki zadovolji vsem prehrambenim potrebam (zdravega, ob roku rojenega in dobro razvijajočega se) dojenčka najmanj v prvi polovici otrokovega prvega leta. Majhni dojenčki v prvih šest mesecih ne potrebujejo nobene druge prehrane in zgodnje uvajanje goste hrane ni potrebno. Zato Svetovna zdravstvena organizacija WHO (World Health Organisation)*, UNICEF in Ameriška pediatrična akademija APA (The American Academy of Pediatrics Comittee) priporočajo dojenje ali zalivanje s prilagojenimi mlečnimi nadomestki najmanj prvih šest mesecev. Po njihovih priporočilih zato zdravim, dojenim in donošenim otrokom tudi ni potrebno dodajati vitaminov, mineralov in fluoridov.

* organizacija WHO je 2. aprila 2001 izdala poročilo svojih izvedencev. Strokovnjaki so sistematično pregledovali znanstveno literaturo, katerih raziskave so primerjale polno dojenje do 4-6 meseca starosti in polno dojenje polnih 6 mesecev. Opazovali so različne faktorje: pri dojenčkih - rast, stanje železa, obolevnost, atopične bolezni (alergije) in motorični razvoj; pri materah - poporodno izgubo teže in amenorejo (odsotnost menstruacije). Raziskave in skrbna opazovanja so pokazale, da polno dojenje najmanj 6 mesecev izrazito pripomore k manjšemu številu okužb prebavil in drisk, manjši obolevnosti otrok, daljši laktacijski amenoreji (odsotnosti menstruacije) pri materah in hitrejši izgubi teže mater po porodu. Tako WHO izrecno priporoča polno dojenje najmanj 6 mesecev.

Ali so vsi otroci pripravljeni na gosto hrano točno pri 6. mesecih? Seveda ne, nekateri otroci malce prej, nekateri celo mesec ali dva kasneje. Ne glejte na koledar, ampak opazujte svojega otroka. Kdaj je pravi čas za uvajanje goste hrane, nam bo povedal otrok sam, z določenimi znaki. Tudi če je otrok mlajši od šest mesecev in je "osvojil" nekatere znake za pripravljenost na gosto hrano, nikar ne hitite. Zdrav dojenček, ki je "zrel" za gosto hrano, naj bi:
- samostojno in dobro sedel
- imel razvito koordinacijo roke-usta
- izgubljal izrazit refleks izplazenja jezička, ki je potreben za sesanje
- otrokova prebavila so že dovolj zrela za sprejem druge hrane (nezrelost vidimo tako, da otrok izloča cele koščke neprebavljene hrane)
- je sposoben hrano prežvečiti in pogoltniti
- dobiva ali že ima zobe in ima veliko željo po žvečenju
- kaže izrazito zanimanje za hrano na krožnikih družinskih članov in grabi hrano z njih
- nenadno povečanje števila podojev (ki nimajo vzroka v bolezni, zobenju, poskokih v rasti ali zaradi spremembe običajnega načina življenja v družini)

Z uvajanjem goste hrane ne začnite, če otrok pravkar preboleva prehlad ali kakšno bolezen, čeprav morda kaže že vse znake "pripravljenosti".

Opazujte svojega otroka in njegove razvijajoče se spretnosti. Če v nekaj dnevih (4 ali 5) pogostejše dojenje ne preide nazaj na prejšnjo raven, je verjetno res že čas, da našega dojenčka začnemo seznanjati z gosto hrano.

V času, ko prehajate na druge vrste hrane ne bodite presenečeni, če boste opazili spremenjeno barvo, vonj, gostoto in čvrstost dojenčkovega blata. Nekateri otroci v tem času spremenijo pogostost izločanja, nekateri so lahko celo zaprti. Nekatere vrste zelenjave (korenje, špinača) spremenijo barvo blata. Vrsta hrane, ki jo otrok je, vpliva tudi na konsistenco (hruške naredijo v blatu majhne kamenčke, banane drobne črvičke). Če ima otrok poleg močno spremenjenega blata težave z vetrovi, drisko ali napenjanjem in krči, živilo za nekaj časa črtajmo z jedilnika.


KAKO?

Kuhano, surovo, zmleto, naribano, pretlačeno, v koščkih? Ali ga hranimo starši ali naj otrok je sam? Kdaj naj otrok pije iz kozarca? Zopet nov kup vprašanj, ki se nam porajajo…

Dojenčka najprej hranimo tako, da sedi v našem naročju. Nova, drugačna hrana je zanj velika dogodivščina in popolna neznanka, zato potrebuje našo pomoč in občutek varnosti. Pazimo tudi, da hrana ne bo prevroča ali premrzla.

Ko otrok začne jesti gosto hrano, bodimo starši vedno poleg njega. Četudi je pri hranjenju že zelo spreten in zna že zelo lepo gristi in žvečiti, se lahko zgodi, da se mu kakšen grižljaj zaleti in obstaja nevarnost zadušitve. Zato se prehranjujmo vedno skupaj! Tudi prijetno vzdušje pri družinskih obrokih je zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na razvoj dobrih prehrambenih navad.

Ko nam dojenček z zgoraj naštetimi znaki pokaže, da je čas za začetek goste hrane, se starši nato vprašamo: kako? Pomembno je, da na začetku:
- otroku predstavimo naenkrat samo eno živilo
- prva živila mu predstavimo v zelo majhni količini (žličko ali dve), četudi je otroku hrana zelo všeč in bi vidno rad pojedel več
- ko mu predstavimo drugo živilo, naj prvo živilo uživa najmanj en teden (zato, da lahko takoj ugotovimo morebitne vzroke alergijske reakcije na določena živila)

V različnih deželah, v različnih kulturah so priporočila, s katero hrano naj najprej začnemo, zelo razlikujejo. Od priporočil, da začnemo s pretlačenimi bananami, surovim, pretlačenim avokadom, skuhanim ali pečenim (sladkim) krompirjem do priporočil, da začnemo s sadnimi sokovi ter priporočil, da začnemo z žitaricami (riževimi kosmiči. Nato sledijo po vrstnem redu uvajanja še sveža sadje in zelenjava, meso, ribe, žitne jedi,…

Kadar je uvajanje goste hrane pravilno in zelo postopno, tako mine lahko kar nekaj mesecev, preden je otrok pripravljen sedeti za mizo najmanj tri polne obroke dnevno.


PRIPRAVA HRANE ZA DOJENČKA

Ko pripravljamo hrano za dojenčka, moramo zelo paziti, da:

• so kuhinja in kuhinjski pripomočki čisti
• kuhinjske deske, gobe in krpe (ki so odlično gojišče za bakterije, ki povzročajo zastrupitve) skrbno čistimo in redno menjamo
• si redno umivamo roke z milom in vročo vodo pred, med in po pripravi kuhanega in surovega mesa
• zelenjavo in sadje temeljito operemo in olupimo (da odstranimo umazanijo in nezaželene snovi, npr. pesticide)
• meso kuhamo ali pečemo dovolj dolgo pri ustrezni temperaturi
• otroku ponudimo vedno le sveže pripravljeno hrano
• za otroka pripravimo le toliko hrane, kot jo bo pojedel, ostanek zavržemo ali pijemo sami
• hrano za dojenčka segrejmo na telesno temperaturo


OTROKOVA PRVA HRANA

Ko je zdrav dojenček pripravljen za uživanje goste hrane, zna ponavadi že dobro sedeti (z oporo) in nekje v tem obdobju vtikajo v usta vse, kar jim pride pod roke. Najenostavnejši način je ta, da otroka posadimo v svoje naročje ali v njegov (višji) stolček ob času našega obeda in mu pustimo, da sam, s prstki brodi, mečka in nosi v usta (seveda primerno in ne vročo) hrano na našem krožniku. Če je otrok zelo lačen, ga najprej podojimo, saj drugače dojenček morda ne bo razpoložen za eksperimentiranje z nečim novim. Z veliko potrpežljivosti in njegovo izkušenostjo, bo vedno več hrane pristalo tudi v njegovih ustih in ne v našem naročju. Seveda vam pri tem priporočam, da niste oblečeni v najlepšo obleko in da na mizi ni vaš najljubši in najlepši prt. Prvi poskusi hranjenja niso namenjeni temu, da bo otrok sit ampak so samo predstavitev nečesa novega. Če imate otroka, ki je zelo samostojen in ki se upira hranjenju z žličko (pitanju) poskrbite, da bo imel na dosegu roke hrano, ki je primerna za majhne prstke in majhne grižljajčke in ki jo bo lahko pobiral in nosil v usta sam. Učenje prijemanja majhnih koščkov hrane je zelo pomembno za otrokov razvoj učenja nadzorovanja lastnih prstkov in koordinacije iz roke v usta. Z takim načinom hranjenja bo vaš otrok ob starosti enega leta že popolnoma sposoben za samostojno prehranjevanje, brez vaše pomoči. Seveda je pri hrani "za majhne prstke" zelo pomembna previdnost staršev. Otrokom se lahko koščki hrane zataknejo v grlu ali gredo po napačni poti (v sapnik) in se lahko začnejo daviti. Zato moramo biti starši vedno prisotni poleg otroka, kadar se hrani! Pozorni bodite tudi na to, da otrok ne bo grizljal ali žvečil koščke hrane v ležečem položaju ali (pri večjih otrocih) med plazenjem, hojo ali tekanjem.


NAJPREJ ZAČNIMO POČASI

Nova živila predstavimo otroku posamezno: eno po eno. To pomeni eno živilo in ne mešanico dveh ali več živil. Razlog za to je skrb, da otrok na določeno živilo (ali kombinacijo živil) lahko reagira z alergijsko reakcijo. Če ob zaužitju novega živila otrok dobi izpuščaje ali se mu vname ritka v pleničnem predelu ali ima hude prebavne težave, je to zelo verjetna pokazatelj alergije. Tako takoj vemo, katero živilo je vzrok težav in ga začasno umaknemo z našega jedilnika. Če je otrok na določeno živilo reagiral z zelo burno reakcijo, ga v njegov jedilnik pred enim letom starosti sploh ne vnašamo.

Med uvajanjem nove vrste živila poskrbimo, da otrok eno vrsto uživa vsaj 4-5 dni. Nobenega smisla nima, da pri uvajanju novih okusov preveč hitimo, privajanje na gosto hrano je zelo počasen in strpen proces. Obenem je to tudi priložnost, da se dojenček z novim okusom, obliko in strukturo živila dodobra seznani.

Tudi s količino prve hrane ne hitimo preveč. Prvi dan naj bo prvi obrok goste hrane le ena majhna žlička na dan. Vsak dan naj dobi količinsko eno majhno žličko več. Otroku, ki se upira hranjenju po žlički pustimo, da sam nosi hrano v usta. Verjetno vam bo sam dal vedeti, kdaj ima dovolj, še bolj verjetno pa je, da se bo s hrano le zelo zadovoljno igral in jo morda le okušal, pojedel pa bore malo. Če otrok ob enem obroku ni pojedel prav ničesar, mu hrano tekom dneva še enkrat ali dvakrat ponovno ponudimo. Otrok, ki ni lačen ali hrane ne želi, bo glavo obrnil, zaprl usta ali hrano celo izpljunil ali nam kako drugače pokazal, da hrane ne želi. Verjemite mu na besedo in se mu s hrano ne dobrikajte, mu je ne vsiljujte ali ga celo prisilno nahranite. Pustite mu, da si vzame kolikor sam hoče in ne toliko, kolikor vi menite, da bi moral pojesti.

Kakor odrasli tudi otroci določene vrste hrane ali okusov ne marajo. Če otrok določeno živilo zavrne, preplah še ni potreben. Preskočite to določeno živilo in mu ponudite drugo. Lahko se zgodi tudi, da otrok, ki je že veselo in zadovoljno pojedel tri banane tedensko naenkrat začne banane popolnoma zavračati, mu pustite njegovo voljo. Verjetno otrok ni bolan ampak se je banan le prenajedel.

Ko ste otroka že seznanili z nekaj različnimi zvrstmi živil, jih ohranjajte na jedilniku in začnite kombinirati. najprej mu ponudite eno vrsto živila ob enem obroku, drugo živilo ob drugem,… Po določenem času začnite živila kombinirati tudi ob enem obroku in počasi tudi dodajajte nova, vendar ne več kot eno vrsto živil na teden, vse tja do otrokovega prvega leta starosti.


NEKAJ KONKRETNIH NASVETOV

1. Hrana naj bo topla. Dojenček je navajen toplote materinega mleka.
2. Mešajte hrano z vodo ali z mlekom, ki ga otrok že pozna (nikakor ne s kravjim mlekom). Hrana naj bo na začetku bolj tekoča, kakor gosta in dobro premešana, da bo temperatura enakomerna in v jedi ne bo večjih grudic.
3. Ne uporabljajte stekleničk za hranjenje. Otroka začnite hraniti z žličko ali s hrano, ki jo poliže z vaših (čistih) prstov, saj se mora naučiti žvečiti in požirati.
4. Med hranjenjem naj otrok sedi v vašem naročju.
5. Prva žlička naj bo mehka, plastična in zaobljena.
6. Prva hranjenja so količinsko zelo majhna.
7. Novo hrano ponudite v času zajtrka ali kosila. Če bo otrok slučajno imel alergijsko reakcijo vsekakor ni najbolje, da pride do nje sredi noči.
8. Na začetku ponudite otroku le eno vrsto hrane. Če otrok v 4-7 dneh ni razvil alergijske reakcije, izpuščajev, driske ali imel prebavnih težav, je hrana v redu.
9. Obroki naj bodo počasni, veseli in zanimivi dogodki dneva.
10. Ne obremenjujete se s packarijo, ki jo naredi otrok iz hrane, ko jo prijemlje in mečka med prstki. Vse to je del učenja pravilnega prijemanja in koordinacije.
11. Otroku dovolite, da raziskuje, se slini, zija, se zmoči, s hrano packa in jo premetava, meče po tleh in se s hrano igra.
12. Ko otrok je, bodite vedno poleg njega in pazite, da ne kašlja ali se mu hrana ne zaleti.
13. Nikoli ne pustite otroka samega, ko je in pije. Otrok naj je v vašem naročju ali varno privezan na visokem stolčku. Tekanje naokoli s hrano v ustih je lahko nevarno.

Nikar se ne obremenjujte s tabelami in urniki, ki nam jih rade ponujajo pisane brošurice proizvajalcev otroške hrane v vseh supermarketih, zdravniških čakalnicah, lekarnah ali z mamljivimi darilci po pošti. Vsak otrok je drugačen, prilagodimo se njemu in njegovim potrebam.


POZABITE NA ČISTOČO

Zgornji naslov vas je verjetno spravil v začudenje. Seveda z njim ne mislim na čistočo ob pripravljanju hrane ampak na čistočo ob njenem konzumiranju. Lačen otročiček se bo neverjetno razjezil, če ga bomo kar naprej brisali z mokro brisačko okoli ust, mu neskončno dolgo zavezovali in preko rok vlekli kompliciran slinček ali pol ure oblagali kuhinjska tla s časopisnim papirjem, ker mu pustite, da eksperimentira s hrano. Prav tako ni smiselno, da otrok eksperimentira s hrano v najlepši jopici in najboljših hlačkah. Poskusite pozabiti na svoje redoljubne nagone za nekaj časa. Vaš otrok se pravkar uči osnove hranjenja, ni pa še pripravljen na učne ure iz olike in bontona. Oblecite ga v staro majico in podložite staro kopalniško zaveso pod njegov stolček in pri roki imejte fotoaparat. Pri nas doma so najbolj posrečene prav fotografije velikih packonov. Kako se jim svetijo oči, kako imajo koščke krompirja v ušesih in laseh in kako so umazani od špinače od glave do pete. Shranite fotografije in jih pokažite svojemu nadebudnežu, ko bo star 6 let in se špinače še pritakniti ne bo več hotel.

Hudi packariji se izognete tudi tako, da hrane, ki jo ponudite ne miksate ampak jo ponudite otroku v koščkih, da jih pobira sam. Namesto na dragih, plastičnih (in po določenem času nehigienskih) otroških krožnikov mu ponudite hrano kar na mizi. Če je miza iz dragocenega lesa in jo je škoda pa si priskrbite velik plastičen pladenj, prt ali podstavek, na katerega mu postrežite samo nekaj koščkov in mu jo sproti dodajajte. Lahko se namreč zgodi, da bo celo kosilo poletelo na tla. Poleg obroka hrane ponudite otroku tudi pijačo. Še najbolje je navadna voda, nesladkan čaj ali naraven sadni sok. Otroku ponudite piti v navadnem, nizkem in širokem, nezlomljivem kozarcu. Vanj nalijte tekočino le do polovice, da se izognete večjim poplavam… Otroku ponudite hkrati le manjše količine hrane, če je še lačen, mu jo še dodajte.


KAKŠNO HRANO IZBRATI ?

Večina staršev ne uporablja komercialne, že pripravljene otroške hrane. Takšna hrana je relativno draga, poleg tega pa nekatera hrana vsebuje določene konzervanse, barvila ali ji dodajajo sladkor. Če uporabljate kupljeno otroško hrano, skrbno preverite nalepke in deklaracije. Cena enega lončka ali vrečke kupljene otroške hrane ni visoka, toda ko se otrokove dnevne potrebe povečajo, postane takšen način prehrane lahko zelo drag. Kupljena otroška hrana lahko kljub kontrolirani proizvodnji živil zanjo, vsebuje strupene pesticide, antibiotike, rasten hormone, ki so prešli vanjo ob vzreji mesa ali pridelovanju na poljih. Veliko pripravljene, otroške hrane vsebuje dodane sladkorje, dodatke, barvila, sredstva za konzerviranje. Kadar pripravljate otroško hrano doma (iz živil z lastnega vrta ali kupljenih živil iz bio-proizvodnje) in jo sami skuhate, najbolje veste, kaj dajete svojemu otroku. Kuhanje močno učinkuje na prehrambene vrednosti živil. Vitamini in minerali se med kuhanjem najbolj ohranijo pri kuhanju na sopari, pečenju ali kuhanju v mikrovalovni pečici, kakor da vrejo v loncu vrele vode.

Če v vaši družini jeste zdravo pripravljeno hrano, veliko (svežega) sadja in zelenjave in je vaša hrana po določenih zvrsteh prilagojena prehrambeni piramidi, potem lahko svojemu otroku brez skrbi postrežete kar z vašega krožnika.

Ko hrano skuhate, jo pretlačite z vilico. Ob enem kuhanju lahko pripravite več manjših obrokov in preostale zamrznete v pladnjih ali vrečkah (če je hrana zelo tekoča ali zmiksana) za ledene kocke. Ko boste pripravljali naslednji obrok, boste samo vzeli toliko kock, kolikor boste potrebovali. Odličen način za učenje pravilnega hranjenja otroka je ta, da otrok vedno je skupaj z drugimi družinskimi člani. Kaj kmalu nas bo začel oponašati in bo želel sam poskusiti nošenje hrane v usta s svojo žličko. Kadar pripravljate hrano za celo družino mislite na to, da je del te hrane tudi za vašega dojenčka. Tako vam obrokov zanj ne bo potrebno pripravljati posebej, pa še cela družina bo bolj zdravo jedla. Dojenčkove hrane ne solite preveč in ne začinite premočno. Če kuhate za celo družino skupaj, dodajte začimbe na koncu kuhanja, ko otrokovo hrano že ločite na poseben krožnik.

Pri pripravi prve otrokove hrane lahko uporabljamo strgalnike, mešalnike ali multipraktike, ponavadi pa zadostuje, da primerno hrano pretlačimo kar z vilico. Otrok, ki je starejši od šest mesecev zna hrano že prav lepo žvečiti in pasiranje ali miksanje sploh ni potrebno.

Občasno bo otrok postal neješč ali bo določene vrste hrane zavračal. V času med otrokovimi 6. meseci in prvim rojstnim dnem, je materino mleko še vedno tisto, ki zadovoljuje 60-75% otrokovih potreb, zato ne bo nič narobe. Otroku, ki že je nekaj živil, vedno ponudite več vrst različnih živil tekom enega obroka ali tekom dneva. Če otrok neko jed močno zavrača, ga z njo ne silite ampak mu jo ponudite zopet čez nekaj tednov. Nekateri strokovni viri navajajo, da otroci določeno vrsto živil zavračajo zato, ker so nanje lahko alergični ali pa zato, ker jim ni všeč njihov okus. Živila, ki so zelo alergena in se jim je dobro izogibati v prvih mesecih, so: jajčni beljak, citruse, zelje, koruza, pšenica, morske ribe in morski sadeži, paradižnik, soja, kakav, jagode, kravje mleko, svinjina in lešniki ter oreški (še posebej arašidi). Če sumimo, da ima otrok alergijo ali če že imamo zgodovino alergij v ožji družini, je dobro, da začnemo z uvajanjem goste hrane kasneje. Otrokova prebavila dozorevajo iz dneva v dan, zato lahko neko živilo, na katerega je otrok reagiral z alergijsko reakcijo pri petih mesecih brez problemov je pri enem letu.

Pri uvajanju novih živil boste kmalu opazili, da otrok določene okuse sprejema z navdušenjem, so okusi, do katerih je nevtralen in okusi, katerih niti poskusiti noče. Otroci so nagonsko nezaupljivi do nečesa novega. Jed mu ponudimo večkrat (petkrat, desetkrat ali celo petnajstkrat), da bo morda sprejel nov okus in ga morda celo vzljubil. Dojeni otroci manj zavračajo nove okuse od zalivančkov. Preko materinega mleka že okušajo različne vonje in okuse hrane, ki jo je uživala mamica. Prilagojeno mleko v steklenički je ves čas enakega okusa. Ko dojenček odkloni novo jed, ga ne silimo več z njo, ponudimo mu jo ponovno čez dan ali dva.


DRUŽINSKO KOSILO - TAKOJ ALI POSEBNA HRANJENJA V MIRU?

Mamice se sprašujemo, ali je bolje, da dojenček uživa prve obroke skupaj z družino, za mizo ali da čas uvajanja prve hrane posvetimo izrecno samo njemu, v miru in z dovolj časa? Vsekakor je najbolje, da otroci jedo poleg nas, saj mu bomo z lastnim zgledom pokazali ne samo kaj jesti ampak tudi kako.

Na primer: za mizo sedi cela družina. Za kosilo imajo juho, krompir, pečenega piščanca, korenček in grah ter jabolčni zavitek. Eden od staršev lahko vzame dojenčka v naročje ali sedi na svojem višjem stolčku in mu ponudi košček krompirja, ki ga kar na robu svojega krožnika pretlači z vilico. Starejšemu dojenčku, ki že uživa več vrst živil lahko nato tako ponudimo nekaj žličk juhe, košček krompirja, ki ga na robu krožnika pretlačimo z vilico, nekaj grahkov in korenčka. Še starejšemu otroku bomo dodali še meso in sladico. Paziti moramo, da hrana na našem krožniku ne bo preveč soljena ali drugače začinjena. Seveda otroku z našega kronika ne bomo ponujali močno začinjenega čilija ali madžarskega golaža, takrat bomo pač morali poskrbeti posebej zanj.


DRUŽINE, KI SE HRANIJO VEGETARIJANSKO

Odrasli ljudje se odločajo za različne vrste prehranjevanja iz različnih razlogov. Nekateri izberejo vegetarijanski način prehrane iz zdravstvenih razlogov, drugi iz etičnih ali verskih. Poznamo več vrst vegetarijanskega prehranjevanja. Veganski način je tisti, kjer ljudje uživajo izrecno samo živila rastlinskega izvora in ne uživajo jajc, mleka in rib ter hrane, ki vsebuje živalske dodatke (npr. želatino, narejeno iz živalskih delov). Lakto-ovo-vegetarijanski način prehrane vsebuje tudi jajca in mleko. Kadar se družina prehranjuje lakto-vegetarijansko, potem ni potrebno dodajati nobenih posebnih dodatkov dojenčku, ki ima tudi tak način prehrane. Kadar pa se družina prehranjuje izrecno samo vegansko, pa je zelo pomembno, da je otrokova prehrana skrbno sestavljena in premišljena. Meso je potrebno nadomeščati z beljakovinami rastlinskega izvora (soja, tofu, lešniki in semena), posebno je potrebno paziti na zadosten vnos določenih vitaminov in mineralov: vitamina B12, kalcija in železa.

Matere in otroci, ki se hranijo popolnoma brez vseh živalskih beljakovin, morajo v svojo prehrano dopolnilo dodajati vitamin B12, več fermentiranih sojinih jedi in kvas. Mati se lahko posvetuje tudi z zdavnikom in svoji in otrokovi prehrani dodaja farmacevtske pripravke vitamina B12.

Znanstvene raziskave so dokazale dejstvo, da kljub temu, da doječe matere vegetarijanke uživajo količinsko manj kalcija kakor matere z navadno prehrano, to nima nobenega vpliva na količino kalcija v materinem mleku. To velja pripisati dejstvu, da doječe, vegetarijanske matere uživajo manj beljakovin in zato potrebujejo manj kalcija oz. je njegov izkoristek v telesu boljši.

Vegetarijanske matere, ki ne pijejo mleka in ne uživajo drugih mlečnih izdelkov morajo paziti, da uživajo več živil, ki so bogata s kalcijem. Ena skodelica kuhane temno zelene zelenjave zadostuje 84% kalcija kakor v skodelici mleka. Polovica skodelice neoluščenega sezamovega semena vsebuje dvakrat več kalcija kakor skodelica mleka. Drugi dobri viri kalcija so še: razne melase (sladkorni sirupi), tofu, vsa temno zelena zelenjava (npr. brokoli, špinača, zelena koleraba, repa, zeleni ohrovt,…), rdeče zelje, mandeljni in brazilski oreški.

Nekatere vegetarijanske matere imajo nižjo stopnjo vitamina D. Če je mati normalno, dnevno, vsaj nekaj minut izpostavljena sončni svetlobi, nadomeščanje tega vitamina ni potrebno. Vseeno pa zdravniki priporočajo, da matere s temnejšo poltjo ali tiste, ki so po tradicionalni noši zavite v več oblačil, poskrbijo za nadomestke vitamina D zase in za svoje (dojene) otroke.

Mleko vegetarijanskih mater vsebuje precej manj strupenih snovi in okoljskih onesnaževalcev kakor mleko mater, ki se ne hranijo vegetarijansko. Največ onesnaževalcev je skritih prav v mesnih maščobah. Ker vegetarijanska dieta ne vsebuje živalskih maščob, je zato prenos teh onesnaževalcev v materino mleko mnogo manjši.


PRIPOROČILA, KAKO ZAČETI Z UVAJANJEM GOSTE HRANE

Različni narodi in različne kulture priporočajo in uporabljajo zelo različna živila za dojenčkovo prvo hrano. Pri nas zdravniki in strokovnjaki ponavadi priporočajo, da začnemo s surovimi zelenjavnimi in sadnimi sokovi ali s skuhanimi riževimi kosmiči. V Ameriki ponavadi pričnejo s pretlačeno banano. V Angliji staršem odsvetujejo pričetek z naravnimi, sadnimi in zelenjavnimi (surovimi) sokovi in priporočajo, da je prva hrana kuhana. Kljub vsemu, veljajo neke splošne, priporočene smernice, do katere starosti otroka, določena hrana NI primerna. Do enega leta starosti tako otroci ne smejo uživati jajčnega beljaka (jajčni rumenjak ponudimo dojenčku po osmem mesecu starosti, celo jajce pa po dopolnjenem enem letu), kravjega mleka in izdelkov iz KML, žitaric, ki vsebujejo gluten (pšenica, oves, rž). Pekoče začimbe, sol, sladkor, jagode, močnejša maščobna živila, lešnike, med, hrenovke in klobase (ker vsebujejo preveč soli in dodatkov ter ovoj, ki mu dojenček s svojim žvečenjem ni kos), grozdje, pokovko ter sladkarije (žvečilni gumiji, trdi bonboni). Še posebej velja to priporočilo za kravje mleko, ki je na jedilniku slovenskih otrok mnogo prezgodaj. Kravje mleko lahko po dopolnjenem 9. mesecu starosti uporabljamo le kot dodatek pri kuhi (pri pripravi pire krompirja ali polente), dovoljeni so polnomastni mlečni izdelki (sir, jogurt, skuta). Tudi LCA jogurti za otroke še niso primerni. Kravje mleko je težko prebavljivo, vsebuje preveč beljakovin in kalcija, fosforja, natrija, klora in kalija ter premalo vitamina C, vitamina E, železa, bakra in nasičenih maščob. Presežek beljakovin in mineralov obremenjuje ledvice ter lahko povzroči dehidracijo in celo krvavitve v črevesju.

MESO je na dojenčkov jedilnik uvedeno precej zgodaj (pred prvim letom) zaradi visoke vsebnosti železa in beljakovin. Družine, ki se prehranjujejo vegetarijansko morajo beljakovine nadomestiti iz drugih virov (stročnice, tofu,..). Mesa ni potrebno sekljati v multipraktiku, dovolj bo, če bo mehko skuhano ali pečeno in narezano na zelo drobne koščke. Prav tako kot ostalo hrano, ponujamo otroku meso zelo počasi in postopoma, najprej mu ponudimo le eno vrsto mesa. Otroku, ki sedi za družinsko mizo lahko ponudimo v glodanje tudi kosti od pečenke, katere se še držijo koščki mesa. Pazimo, da kost nima ostrih delcev ali koščkov nalomljene kosti. Otrok bo kost z užitkom grizljal in sesal, obenem pa bo zelo dobro razvijal koordinacijo čeljustnih mišic.

RIBE so odličen vir beljakovin in jih otroci zlahka jedo. Toda pri morskih ribah moramo biti previdnejši, saj so lahko močan vzrok za alergije. Če v vaši družini nimate zgodovine alergijskih težav in vaš družinski jedilnik že normalno vsebuje ribe, jih otroku le ponudite. Pazite pri kosteh in vsak majhen košček ribe pazljivo preglejte med svojimi prsti, preden ga ponudite otroku.

POLNOZRNAT KRUH IN ŽITARICE
V osnovi naj velja priporočilo, da se prvih devet mesecev do enega leta izogibamo vsem žitaricam, ki vsebujejo gluten. Najbolj pogosto uporabljane žitarice z glutenom so: pšenica, rž, oves, ječmen in pira.

Skorje kruha so odlična hrana za vaše malčke, ki bi jih zaradi rasti zob kar naprej drgnili ob svoje dlesni in ga žvečili. Skorjica kruha je lahko zelo priročna za čas med obroki in v času, ko ravno pripravljate kosilo. Malce večji dojenček se od nje ne bo nasitil, bo pa z veseljem podrgnil boleče dlesni. Če v svoji kuhinji uporabljate kuhane žitarice, jih otroku, ki je starejši od devet mesecev ali še bolje - blizu prvemu rojstnemu dnevu, lahko ponudite. Pazite, da žitaricam ne boste dodajali sladkorja in kuhajte jih na vodi, ne na kravjem mleku (npr. pšenični zdrob - gris). Izogibajte se mešanicam žit ali kosmičev, dokler otrok ni poskusil že posameznih sort. Pri nas starši zelo radi kupujemo že pripravljene kaše iz sedmih žitaric. Preden jo ponudite svojemu otroku, poskrbite, da bo prej seznanjen z vsako žitarico posebej. Že pripravljene, otroške žitne kaše nimajo velike prehrambene vrednosti, ker so že visoko predelane poleg tega pa so precej drage. Najboljše žitne kaše so sveže skuhane, domače kaše.

Ko otrok že zna dobro jesti in se mu hrana ne zatika več, mu lahko na kruh namažete marmelado in mu ponudite za zajtrk.

SVEŽE SADJE
Surovo jabolko ali hruško lahko olupite in narežete na rezine, ki jih majhne ročice lahko lepo držijo. Lahko jih tudi nastrgate z nožkom za lupljenje in strganje in jih takoj ponudite otroku. Primerno prvo sadje so tudi surove breskve in marelice, slive, lubenice ali melone, avokado, banane ter borovnice. Še najbolje je, da otroku ponudimo sezonsko sadje. Če sadje kupujemo, ga obvezno olupimo, saj je takšno sadje lahko močno škropljeno. Otrokom starejšim od osem mesecev, lahko ponudimo druge vrste sadja, le pri jagodah pazite, ker so zelo alergene. Zaradi alergogenosti pazimo tudi pri citrusih (pomaranče, limone, grepfruit, kivi). Otrokom ponudite sadje v kar najbolj naravni obliki, ker je sadje sladko, dodatno slajenje ni potrebno. Izogibajte se že kupljenim, sladkim sadnim kompotom. Ponavadi so preveč sladki in imajo zelo nizke prehrambene vrednosti. Tudi suho sadje, kot so rozine, fige in dateljni v prvem otrokovem letu niso najprimernejše zaradi velike koncentracije sadnega sladkorja in ker se močno lepijo med zobe in lahko povzročajo zobni karies.

ZELENJAVA
Zelenjava ohrani največ prehrambene vrednosti, če je skuhana na sopari in le toliko, da je zmehčana in še hrusta. Tudi surova zelenjava je zelo dobra, kot je npr. nariban korenček. Nariban korenček lahko zmešamo z jabolkom in ponudimo otrokom. Ta okus imajo otroci zelo radi. Majhni otroci imajo tudi zelo radi grah in fižol, ker sta prijetnega okusa. Pazimo, da so stročnice dovolj kuhane in še posebej bodimo pozorni, ko jih otrok uživa zaradi nevarnosti zadušitve. Ko začnemo uvajati koščke zelenjave v otrokovo prehrano se lahko zgodi, da bomo cele, neprebavljene koščke zelenjave našli tudi v otrokovi plenički. Zelenjava, četudi je skuhana, je težje prebavljiva od ostalih živil.

Sadje in zelenjava sta bogat vir vitaminov C, A in B, mineralov, folne kisline, fitokemikalij in ostalih zaščitnih snovi, ki varujejo otrokovo zdravje. Vsebujeta malo beljakovin ter spadata med živila z nizko energijsko gostoto. Ker otrok v prvem letu življenja večino energije zaužije z mlekom, predstavljata sadje in zelenjava le okusen in zdrav dodatek.

JAJCA
Jajca so zelo pogost povzročitelj alergij, še posebej to velja za jajčni beljak. Zato je najbolje, da z uvajanjem jajc kot samostojnega živila počakate do otrokovega prvega rojstnega dne. Jajca so pogosto tudi skrito živilo ali dodatek v drugih zvrsteh živil (npr. v testeninah, piškotih, kot dodatek jajčni lecitin,…). Ko otroku predstavimo živilo - jajce, je najbolje, da ga trdo skuhamo in mu najprej ponudimo samo rumenjak. Najprej mu ponudimo le četrtino žličke rumenjaka in tekom tedna količino povečujmo, če otrok nima težav. Ko bo otrok užival celo jajce že kakšen mesec, mu ponudimo stepena jajca, ki so odlična hrana "za majhne prstke".


KRAVJE MLEKO IN DRUGI MLEČNI IZDELKI
Če imate v družini zgodovino alergij, se kravjega mleka in izdelkov iz kravjega mleka preventivno popolnoma izogibajte najmanj do otrokovega drugega rojstnega dneva. Edino mleko, ki ga do te starosti otrok potrebuje je še vedno materino mleko. Če mati ne doji več, naj otroku ponudi prilagojena mleka, primerna za to starost. V nekaterih delih sveta odrasli mleka sploh ne uživajo (Azija) ampak uživajo druga živila, ki so pomemben vir kalcija, tako da so prav tako dobro prehranjeni. Sirčke, naravne jogurte in skute ponudimo otroku po devetem mesecu starosti, če v družini nimate zgodovine alergij. Novejše raziskave kažejo, da prezgodnje hranjenje s kravjim mlekom lahko povzroči krvavitve v želodcu in črevesju, odi do izgubljanja železa (anemije), prevelike količine beljakovin in soli v otrokovem telesu in večjo dovzetnost na alergije na mleko.


PREDSTAVITEV SKODELICE

V času otrokovih obrokov, mu med ali po obroku ponudite tudi tekočino: vodo, naraven sadni sok ali nesladkan čaj. Kupljenih čajnih mešanic za dojenčke ne priporočamo, ker imajo skoraj vse dodan sladkor. Otroku ponudite pijačo v navadni, široki in nizki skodelici, kozarcu, plastičnem, nelomljivem kozarcu, lahko mu ponudite slamico ali pa v čudežnih lončkih z nastavki, kjer je polivanje (skoraj) preprečeno. Otrok v tem času dobi še dovolj tekočine z materinim mlekom, domačo juho (ne iz jušnih koncentratov, ker vsebujejo preveč soli!), sadnih in zelenjavnih sokov in sadja ter zelenjave. Naravni, sadni sok lahko razredčite z vodo, tako da ni preveč sladek. Pazite, da otroci med obroki ne pijejo prevelikih količin sadnih sokov, saj jih nasitijo in potem odklanja "pravo" hrano. Otrok tako ne dobi dovolj pomembnih snovi, potrebnih za razvoj, kar se kaže v slabokrvnosti, slabem napredovanju telesne teže,… Popolnoma se izogibajte izotoničnim pijačam, kolam in vsem sladkim pijačam z umetnimi barvili. Najboljša in najbolj zdrava pijača je navadna voda!


ČESA SE IZOGIBAJMO?

Izogibajte se visoko predelani hrani, ki vsebuje dodan sladkor, sol, barvila, konzervanse in kemikalije. Vaš otrok bo lahko prav lepo preživel prva leta življenja brez piškotov, prest, "baby" piškotov za drgnjenje dlesni, pudingov, kolačev in sladoleda. Pustite mu, da najprej sam razvije okus za naravna sladila v svežem sadju in žitaricah. Sedaj je najboljši čas za razvijanje dobrih prehrambenih navad, ki bodo trajale celo življenje.

Celoten proces uvajanja goste hrane lahko traja od tri do šest mesecev. Ko otrok že uživa veliko različnih vrst jedi in ne kaže nobenih znakov alergij, lahko otroku ponudite tudi mešanice živil. Dokler je hrana, ki mu jo ponujate dobra, zdrava in iz raznovrstnih in raznobarvnih živil pustite, da ga vodi le njegov lasten apetit. Kadar bo lačen, bo zagotovo jedel.

PRIMERNA HRANA ZA V ROKE:
- koščki zrelega avokada, breskve, nektarine, banane, slive ali melone
- koščki jabolka ali hruške, skuhani na sopari
- skorje polnozrnatega kruha
- polnozrnate testenine ali rezanci
- kuhane jedi iz kvalitetnih žitaric
- koščki pečenih ali na sopari skuhanih bučk
- koščki kuhanega ali pečenega sladkega krompirja ali krompirja
- na sopari skuhani (do mehkega) koščki narezane zelenjave (korenček, grah,…)
- dobro skuhane stročnice (fižol, soja, čičerika, leča)
- mehki koščki sojinega sira (tofu)

PREVIDNO S HRANO, S KATERO SE OTROCI LAHKO ZADUŠIJO:
- koščki ali rezine jabolk
- suhe žitarice
- grozdje
- trdi piškoti
- hot-dog
- koščki mesa
- koruzna pokovka (kokice)
- krompirjev čips
- koščki surovega korenčka
- riževi vaflji
- celi lešniki, orehi in druga semena
- jagodičevje



lanica ne moreš kar tako reči,mi bomo tudi začeli z Gh.Kam se Vam mudi??Nič Vam ne bo pobegnilo in je boljše za otroka,če se malce kasneje uvaja in ne pri 4 mesecih.

Ja 2-3 žličke daješ 3 dni zapored,ampak eno in ta isto hrano.ne mešat.Ker če bo imel otrok kakšno reakcijo boš videla zakaj.Reakcija se pokaže v teh dneh,zato tudi takšno uvajanje.In prva hrana je samo za spoznavanje okusov in ne zato da bo otrok sit :!:

Navigation

[0] Message Index

[#] Next page

[*] Previous page

Go to full version